Na Osnovni šoli Šempeter smo se že osmič zapored pridružili največjemu dogodku na svetu, ki poteka vsako leto v novembru in decembru. Dogodek Pišem za pravice poteka v več kot 200 državah in ozemljih po vsem svetu, organizira pa ga Amnesty International. Na sto tisoče posameznikov piše apele in solidarnostna sporočila za posameznike in skupine, ki so v nevarnosti ali se jim godi krivica. Vsako leto maraton pisanja apelov prinese pozitivne spremembe, ki svet (posameznike, skupnosti, oblasti) spreminjajo na bolje. Letošnja največja sprememba je bila ta, da smo se pisanja lotili na daljavo, učenci so apele in solidarnostna sporočila pisali doma.
Na Pišem za pravice 2020 smo letos pisali za Nassimo Al-Sado iz Savdske Arabije, kije zaprta, ker je zahtevala pravice žensk; Jani Silva iz Kolumbije, ker ščiti Amazonijo, zato je njeno življenje v nevarnosti; Gustava Gatico iz Čila, ki se je zavzemal dostojanstvo in enakost, med protesti je izgubil vid; Germaina Rukukija iz Burundija, ki so obsodili na 32 let zapora zaradi branjenja človekovih pravic ter za Khaleda Drarenija iz Alžirije, ki je v zaporu zaradi svojega novinarstva.
Dogodek smo organizirali v četrtek, 10. 12. 2020, na mednarodni dan človekovih pravic, na njem pa je sodelovalo 95 učencev od 7. do 9. razreda. Najprej so se s pomočjo predstavitvenih kratkih filmov seznanili, kako je nastala organizacija Amnesty International, kaj je organizacija v vseh teh letih delovanja dosegla, kaj so človekove pravice ter za katere aktiviste letos pišejo. Zatem so učenci pisali apele in solidarnostna sporočila. Skupaj so napisali kar 108 apelov in 75 solidarnostnih sporočil. Solidarnost so izrazili tudi na zelo ustvarjalen način – z besedami, mislimi in z risbami.
Učenci so ob zaključku maratona zapisali:
»Ob branju zgodb sem se počutila grozno, bila sem razočarana, da lahko življenje piše take zgodbe. Ko pa sem pisala apel, pa sem se počutila koristno in prijetno, saj vem, da bom le tako lahko pomagala tem ljudem.« (Sara)
»Ko sem brala te zgodbe, sem bila žalostna, ker tako uničujejo življenja ljudem, ki želijo uresničiti nekaj, kar imajo radi. Ko pa sem pisala apel in pismo, sem se počutila pomembno, saj z besedami lahko dosežemo cilje in pomagamo ljudem.« (Laura)
»Ob pisanju ter risanju sem zelo uživala, saj sem vedela, da lahko tako nekomu spremenim življenje. To izkušnjo bi še večkrat ponovila.« (Asja)
»Danes mi je bilo še posebej lepo, saj smo pisali o človekovih pravicah.« (Naja)
»Bilo mi je zelo lepo pisati Gustavu in upam, da bo pismo tudi prejel.« (Borr)
»Počutila sem se odlično in prijazno ob pisanju za Gustava. Všeč mi je, da sem pomagala!« (Ajda)
»Bila sem zgrožena, ko sem prebrala, kaj se je zgodilo tem ljudem in kako so jim bile kršene pravice, zato sem bila vesela, da sem pomagala pri odpravljanju teh krivic. Upam, da jim bomo s temi pismi pomagali.« (Hana)
»Ob pisanju teh pisem sem bil razočaran, kako grozno nekateri ljudje ravnajo z drugimi.« (Luka)
»Grozno, kaj se zgodi z ljudmi, ki želijo samo pomagati drugim, ki so jim osnovne pravice kršene. Počutil sem se prijetno in upam, da bo naše mnenje tudi kdo upošteval.« (Žiga)
»Občutek je dober. Lepo je narediti nekaj za druge, ki trpijo. Upam, da bomo lahko pomagali.« (Ariana)
»S tem, ko nekomu napišeš pismo, pa če tudi le besdo, se mu lahhko spremeni življenje ali pogled na svet.« (Angela)
»Bila sem razočarana, ko sem ugotovila, kaj se jim je zgodilo, saj to ni pravično do nedolžnih ljudi, ki se borijo za dobre stvari. Upam, da jim bomo lahko pomagali.« (Lana)
»Veselilo me je, da sem lahko pomagal tako Nassimi in Germainu do boljšega življenja.« (Denis)
»Lep občutek imaš, kadar narediš nekaj za druge, ki trpijo. Grozno pa je, kaj se dogaja z ljudmi na tem svetu, ki se borijo za človekove pravice, ki želijo pomagati drugim in ki so jim osnovne pravice kršene. Upam, da jim bomo lahko pomagali.« (Djellza)
»Dober občutek je, kadar pomagaš nekomu v stiski. Neverjetno mi je, da se ljudje borijo za boljši svet, a jih vseeno zatirajo ter zapirajo. Zelo sem pa vesel, da sem Jani podprl pri boju za amazonski pragozd.« (Žiga)
Barbara Cotič Papotnik, organizatorica maratona na šoli
