Ko so se jutranje meglice počasi dvigale in so se mokra tla začela sušiti, smo se šestošolci s spremljevalcema in planinskima vodnikoma podali na sicer nezahtevno, a izredno lepo pot do Vrbenskega jezera.

Iz šole smo se napotili mimo nekdanje tovarne, prečkali Strugo in prišli do nabrežja Savinje. Tam smo nekaj več kot 5 kilometrov uživali v sproščenem klepetu in pogledu na še vedno ozelenelo rastje ob Savinji. Ob ribniku nas je pričakala labodja družina, toplo sonce pa je pregnalo meglice. Po okrepčilu smo živahno klepetali, igrali odbojko in nogomet ali se samo »martinčkali« na soncu.

Tudi pot nazaj je hitro minila, naredili smo kratek postanek na »plaži«, kjer smo se preizkusili v metanju žabic. Odlično nam je šlo. Ob povratku v šolo smo si želeli le, da bi bilo tako prijetnih dni čim več.

Šestošolci s spremljevalcema