Zakaj sploh beremo?
Ker nas knjige popeljejo v druge svetove, nam dajo priložnost, da se vživimo v druge ljudi, čutimo, razmišljamo in celo drugače gledamo na svet. Vsaka dobra knjiga nas malo spremeni – nas nekaj nauči, nasmeji, gane ali pa preprosto razveseli.
Tematski petki v aprilu so bili posvečeni knjigam in branju, saj smo 2. aprila obeležili mednarodni dan knjig za otroke, ki sovpada z rojstnim dnem pravljičarja Hansa Christiana Andersena, le nekaj tednov pozneje, 23. aprila, pa še mednarodni dan knjige in avtorskih pravic – praznik vseh bralcev, pisateljev in knjig samih. Na šoli so učenci na panoju v avli z drugimi delili obnove svojih najljubših knjig, za katere so menili, da bi jih morali prebrati njihovi vrstniki. Sproti je nastajal tudi seznam najljubših avtorjev po triletjih – Knjiga, ki jo enostavno moraš prebrati – in z njim so morda koga navdušili za počitniško branje.
Najbolj aktivni so bili učenci 2. triletja, ki so zapisali, da radi prebirajo dela Roalda Dahla, Astrid Lindgren, Arthurja Conana Doyla, Davida Walliamsa, Dese Muck, Svetlane Makarovič in Andreja E. Skubica. Zahtevnejši in malo starejši bralci radi posegajo po delih Julesa Verna, Igorja Karlovška, T. J. Newmana, Petra Benchleya in Andrzeja Sapkowskega. Učenci 1. triletja radi berejo in poslušajo zgodbe in pravljice Jane Bauer, dela Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič ter Ele Peroci.
