Strokovni članki

  • Amy Chua, Bojna pesem mame tigrice

Amy Chua, kitajsko-ameriška pravnica, ki je bila vzgojena na tradicionalni kitajski način, je napisala zgodbo o sebi in svojih hčerah, ki ju s strogim in ambicioznim kitajskim pristopom prisili v učenje klavirja oz. violine. S svojim vzgojnim pristopom je uspešna le pri starejši hčeri Sophii, medtem ko mlajša, Lulu, učenje trmasto zavrača in mater s svojim uporniškim obnašanjem spravlja na rob obupa. Bistveni kitajski vrlini, ki ju želi avtorica posredovati svojima hčerama, sta zmožnost in uspeh, največji cilj pa je zaupanje v svoje lastne sposobnosti. Dekleti ob trdem vsakdanjiku, ki je prepreden z zelo zahtevnimi glasbenimi vajami, nimata svojega otroškega življenja. Mati jima ga tako rekoč prepoveduje: ne smeta igrati v šolskem gledališču, ne smeta si svobodno izbirati svojih hobijev, odreči se morata otroškim zabavam, iz šole pa morata nositi le najboljše ocene, saj je po kitajski mentaliteti dovolj dobro le najboljše. Ob neuspehih sta deležni žaljivk, mati jima grozi celo z odtegnitvijo hrane in igrač. Toda vzgojna prizadevanja avtorice pri mlajši hčeri ne obrodijo sadov in prvič si mora priznati poraz. Lulu se na družinskem potovanju v Moskvi dokončno upre − svoji materi odločno pove, da jo sovraži, odpove pa se tudi igranju violine. Tako se Amy Chua končno vda in hčeri dovoli početi tisto, kar si sama najbolj želi, t. j. igrati tenis.

Knjiga nas seznani s kitajskim načinom vzgoje, ki v zahodnem svetu vzbuja številne pomisleke in neodobravanje.

Povezava do odlomkov knige:

http://www.ednevnik.si/entry.php?w=knjige&e_id=180306